Omemba: Tadej Droljc

»Prostor spomina oziroma spomin na prostor umetnica zgradi tukaj in zdaj, ko iz predimenzioniranih stolov, prekaterih se pnejo porisane rjuhe, zgradi zavetje, ki ga obda z vsebinsko sicer nerazumljivim pretečim zvokom glasov odraslih.«

»Ta konglomerat je gnetljiv in heterogen, skupaj pa ga drži le poetična vrzel, v kateri se spomini navzkrižno oplajajo ali pa le nerodno stojijo drug ob drugem.«

»To je zame najpomembneje – če ne morem čutiti svojih izdelkov, potem jih ali zavržem ali pa jih spreminjam toliko časa, da se v meni prebudijo neka globoka čustva, ki jih včasih razumem, včasih pa tudi ne.«

»Everybody has a plan until they get punched in the face.«